Naši izbrani povzetki novic s področja oljčnega olja - vsak teden nova, ročno napisana vsebina, z navedenim virom pod vsako novico.
15. avg. 2026
Oljčno olje ni več samo sredozemsko: pridelujejo ga v 58 državah
Poročilo španske Agrobank in svetovnega kongresa o oljčnem olju (Olive Oil World Congress), o katerem je pisal portal Olive Oil Times, kaže, kako hitro se pridelava širi z območij, kjer je doma tisočletja. Olive danes pridelujejo v 58 državah na petih celinah - med novejšimi so El Salvador, Etiopija, Kuvajt, Uzbekistan, Azerbajdžan in Severna Makedonija. Delež pridelave zunaj Evropske unije je v sezoni 2024/25 dosegel 40 odstotkov, čeprav je bil še tri leta prej pod tretjino. Svetovna pridelava je v isti sezoni dosegla rekord, približno 3,5 milijona ton.
Druga polovica zgodbe je poraba. Ta si je v sezoni 2024/25 opomogla in presegla 3,2 milijona ton, pri čemer okoli 30 odstotkov svetovnega povpraševanja odpade na države, ki oljk sploh ne gojijo - olivno olje je torej postalo vsakdanje živilo tudi tam, kjer oljka ne raste. Poročilo pa opozarja tudi na drugo plat: pomanjkanje delovne sile in vse manjša donosnost ogrožata prav tradicionalne nasade, iz katerih prihajajo nekatera najboljša olja na svetu. Za tekočo sezono 2025/26 je napoved nekoliko nižja od rekorda, okoli 3,44 milijona ton.
Za kupca v Sloveniji to pomeni, da bo na policah vse več olj iz krajev, ki jih z oljkami doslej nismo povezovali. Več ponudbe je dobra novica, a ime države na etiketi pove vse manj o tem, kako je olje nastalo - v isti državi zraste olje iz strojno obranih intenzivnih nasadov in olje iz starih dreves, obranih ročno. Pri nakupu olivnega olja zato več povedo pokrajina, letina in analiza kot zastavica na embalaži.
Vir: Olive Oil Times (poročilo Agrobank in Olive Oil World Congress)
13. avg. 2026
V slovenski Istri olive množično odpadajo, letina bo občutno manjša
Slovenske oljkarje je sredi poletja močno prizadela dolgotrajna vročina brez dežja. V številnih nasadih olive množično odpadajo, na vejah pa ostajajo manjši in pogosto nagubani plodovi, strokovnjaki pa opozarjajo na poškodovana in nerazvita semena. Vzrok ni bolezen, ampak vreme v najobčutljivejšem obdobju razvoja ploda. Portal RTV Slovenija je 6. avgusta poročal, da pri 40 stopinjah Celzija škode ne prepreči niti namakanje: plodovi se ne razvijejo, cvetovi odpadejo, listi ovenijo. Bolje so se odrezali tisti oljkarji, ki so namakati začeli že maja.
Zakaj enake razmere v enem nasadu naredijo veliko škode, v sosednjem pa manj, je 13. avgusta pojasnilo Znanstveno-raziskovalno središče Koper. Odločilna je kondicija drevesa, ki nastaja več mesecev: oljka z dovolj listne mase, razvitimi koreninami in zalogami vode in hranil sušo prenese, tista, ki je bila lani preobremenjena s pridelkom ali ji je manjkalo hranil, pa plodove začne odmetavati. Njihove meritve to potrjujejo - v Beneši je bilo vodno stanje ugodnejše in poškodb zametkov malo, v Semedeli in Dekanih, kjer je bil vodni stres izrazitejši, pa jih je bilo več, še posebej letos. Meteorološki podatki za slovensko Istro kažejo, da se je največ spremenilo med 20. in 60. dnem po cvetenju, prav v času najintenzivnejšega razvoja semena: dni s temperaturo nad 35 stopinjami je vse več, dni z dežjem in skupnih padavin pa vse manj.
Za kupca to pomeni preprosto stvar: domačega olivnega olja bo letos manj kot lani. Tudi širše se obeta manj oljk, primernih za predelavo, kar bi lahko cene znova potisnilo navzgor - doslej so bile letos cene olja na evropskem trgu nižje kot lani in daleč pod rekordnimi ravnmi izpred dveh let. Olive iz slovenske Istre so vrhunske, a jih je malo - vseh oljčnikov je pri nas okoli 2.600 hektarjev in iz njih nastane nekaj sto ton olja na leto. Enako suho poletje traja tudi v Grčiji, od koder prihaja naše olje, zato tudi mi ne obljubljamo, da je dobra letina samoumevna. Kdor kupuje olivno olje, domače ali uvoženo, naj gleda pokrajino, sorto, letino in analizo.
ARHIV NOVIC
Na Hrvaškem suša stiska oljke prav v času, ko plod raste13. avg. 2026
Svetovalna služba hrvaškega ministrstva za kmetijstvo je v prvih dneh avgusta objavila obvestila za oljkarje iz več županij in slika je povsod podobna. V Istri (5. avgusta) in v Dubrovniško-neretvanski županiji (7. avgusta) je vlažnost tal na vseh spremljanih meteoroloških postajah okoli 200 centibarov, kar je po navedbah službe najvišja vrednost na tej lestvici - torej najbolj suho. Oljka je zdaj v fazi rasti in razvoja ploda, ko ima izrazito velike potrebe po vodi, dolgo obdobje brez omembe vrednih padavin ob nenehno visokih temperaturah pa naj bi se nadaljevalo.
Posledice so vidne s prostim očesom: zvijanje vršnih listov na vejicah in nagubani plodovi. Najbolj so prizadete oljke na plitvih, kamnitih tleh in tiste, ki niso redno obrezane. Namakanje ima manjšina nasadov, zato služba priporoča vsaj protistresne pripravke na osnovi aminokislin in foliarno prehrano. Škoda je toliko večja, ker se je leto začelo lepo - v Zadrski županiji je bilo cvetenje po junijskem poročilu iste službe izjemno obetavno, a sta cvetenje in oploditev minila ob premalo padavinah, vročini in pogosti burji. Oljčna muha za zdaj ni glavna težava: ponekod je njena aktivnost šibka do srednja, drugod je napad pod pragom škodljivosti.
Za slovenskega kupca je Hrvaška najbližja oljkarska dežela in marsikdo olje kupi prav tam, zato je vredno vedeti, kaj takšno poletje pomeni. Manj vode med rastjo ploda pomeni manjše plodove in manjši pridelek - ne pa samodejno slabšega olja. Kakovost se odloči pri obiranju ob pravem času in hitrem hladnem stiskanju, koliko olja bo, pa se bo pokazalo šele po obiranju pozno jeseni. Enako suho poletje traja tudi drugod po Sredozemlju, tudi tam, od koder prihaja naše olje.
V Messiniji pričakujejo rekordno letino, lanskega olja pa je še polno v cisternah13. avg. 2026
Iz Messinie na južnem Peloponezu, od koder prihaja naše olje, prihajata hkrati dve novici, ki se slabo ujemata. Peloponeški portal Notospress poroča, da v pokrajini pričakujejo eno najboljših letin zadnjih let in da bi pridelava lahko presegla 60.000 ton. Med pridelovalci kljub temu ni prazničnega vzdušja: prodaja je počasna, v sosednji Lakoniji pa trgovanja tako rekoč sploh ni.
Razlog ni v kakovosti olja, ampak v tem, koliko ga je še ostalo. V občini Messini po navedbah pridelovalcev okoli 60 odstotkov lanskega olja še vedno stoji v cisternah, prve ocene za sezono 2026/27 pa govorijo o presežni ponudbi - v sedmih največjih pridelovalnih državah pričakujejo večjo pridelavo kot lani. Kupci zato ne hitijo. Hkrati so v Messiniji že začeli s tretiranjem proti oljčni muhi, kar je opomnik, da rekordna napoved še ni pospravljena letina; o njej bo odločila tudi jesen.
Za kupca v Sloveniji je iz tega en trezen nauk: veliko olja ne pomeni samodejno dobrega olja. Kadar je olja na trgu preveč, se marsikje podaljša pot od drevesa do steklenice - olje, ki je leto dni čakalo v cisterni, ni isto kot olje iz sveže letine, čeprav je na etiketi lahko ista oznaka. Razliko naredita čas obiranja in hitro hladno stiskanje, ne obilica.
Poraba oljčnega olja pada prav tam, kjer ga pridelujejo12. avg. 2026
V dolgoročnih kmetijskih obetih Evropske komisije do leta 2035 je skrit podatek, ki preseneti: poraba oljčnega olja naj bi upadala v Španiji, Italiji in Grčiji, torej v državah, ki ga pridelajo največ, medtem ko naj bi v preostalih državah Evropske unije rasla. Glavni razlog za upad doma je cenovni šok zadnjih let, ki je marsikoga navadil na cenejše alternative, k rasti drugod pa pripomore vse večja prepoznavnost mediteranske prehrane.
Drugi del napovedi govori o tem, od kod bo olje prihajalo. Pridelava naj bi si opomogla, a ne zato, ker bi posadili več dreves - rasla naj bi predvsem zaradi večjih donosov, posodobitve nasadov in namakanja. Španija naj bi se ustalila pri približno 1,8 milijona ton na leto, njena rast pa naj bi prihajala iz namakanih, gostih in zelo gostih nasadov, medtem ko tradicionalni nasadi ostajajo odvisni od dežja in vse bolj zaostajajo.
Za kupca to pomeni, da bo vse več olja na policah prišlo iz velikih intenzivnih nasadov, kjer stroj obira drevesa, posajena kot živa meja. To ni slabo olje - je pač drugačen izdelek od tistega iz manjših, ročno obranih nasadov. Prav zato je vredno pogledati, kaj piše poleg imena države: konkretna pokrajina, sorta in letina povedo veliko več.
Skoraj polovica Evrope v suši, reke na najnižjih ravneh12. avg. 2026
Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je 12. avgusta objavilo pregled razmer, ki ne pušča veliko prostora za tolažbo. Po podatkih Evropskega observatorija za sušo je 46,5 odstotka Evrope in sredozemskega bazena v suši: 38,7 odstotka ozemlja je v stanju opozorila, kjer je vlage v tleh občutno premalo, 7,8 odstotka pa v stanju pripravljenosti, kjer je škoda na rastlinju in posevkih že vidna. Loara, Pad, Ren in Donava so avgusta dosegle rekordno nizke vodostaje, v Španiji je pogorelo okoli 116.000 hektarjev, v Franciji 42.000.
Oljka je med bolj žilavimi sredozemskimi rastlinami in prenese sušo bolje kot večina poljščin, a tudi zanjo obstaja meja. Vročina v mesecih, ko plod raste in se v njem nalaga olje, zmanjša velikost plodov in donos, ponekod pa so zaradi praznih zadrževalnikov omejili tudi namakanje. Zato so trgovci previdni: špansko oljčno olje kljub lepi obloženosti dreves v Jaénu, ki je ocenjena na 70 do 75 odstotkov, nosi v ceni tako imenovano vremensko premijo - pribitek za tveganje, da bo letina na koncu manjša od napovedi.
Za kupca pri nas iz tega sledi nekaj preprostega: vreme je postalo cenovni dejavnik, s katerim je treba računati vsako leto, in nobena letina ni enaka prejšnji. Majhen pridelovalec vročinskega vala ne more prenamakati; lahko pa pove, kje in kdaj je olje nastalo. Prav to je pri nakupu vredno pogledati.
Messinia pričakuje eno najboljših letin doslej12. avg. 2026
Iz Messinie na južnem Peloponezu, od koder prihaja naše olje, prihajajo dobre napovedi. Grški kmetijski portal Agrotypos in kalamatska televizija BEST TV poročata, da naj bi bila letošnja letina ena zgodovinsko najboljših: samo v Trifiliji pričakujejo od 28.000 do 30.000 ton olja, celotna Messinia pa naj bi presegla 60.000 ton in se približala 65.000 tonam. Napoved podpira tudi cvetenje, ki ga je bilo letos od 15 do 20 odstotkov več kot lani.
Za oljkarje to ni brez pasti. Odkupne cene v Messiniji so nizke - ekstra deviško olje se pri pridelovalcu plačuje pod 4,70 evra za kilogram - stroški pridelave pa rastejo. Če bo velika letina tudi drugod po Sredozemlju, bo leto za pridelovalce težko: veliko olja in nizka cena. Slika torej ni povsod enaka; medtem ko drugod po Grčiji štejejo škodo po požarih in vročini, so nekatera območja letos v bistveno boljšem stanju.
Za kupca pri nas to pomeni predvsem dobro razpoložljivost svežega olja iz nove letine, ki se začne obirati pozno jeseni. Velika letina sama po sebi še ni jamstvo za kakovost - ta se odloči pri obiranju ob pravem času in hladnem stiskanju v manj kot 24 urah.
Požari in vročina v Grčiji: pridelovalci opozarjajo na jesenske podražitve12. avg. 2026
Konec julija in v začetku avgusta je Grčijo zajel eden hujših požarnih valov zadnjih let. Na Kreti se je 30. julija pri Rethymnu ognjena fronta raztegnila čez več kot 15 kilometrov, sunki vetra do 125 km/h pa so prizemljili večino gasilskih letal; gorelo je tudi na Peloponezu, med drugim pri Ariohoriju v Messiniji. Na Lezbosu je požar pri Plomariju po prvi oceni skupine za daljinsko zaznavanje Univerze v Egeju pogoltnil 614 stremni (približno 61 hektarjev) oljčnikov, borovega gozda in grmičevja.
Pridelovalci ob Sredozemlju opozarjajo, da se posledice ne bodo ustavile pri pogorelih nasadih: dolgotrajna vročina pospešuje širjenje škodljivcev in bolezni ter zmanjšuje plodove, tudi tam, kjer ognja ni bilo. Zato pričakujejo, da se bodo cene jeseni znova obrnile navzgor. Veleprodajni trg za zdaj ostaja miren - grška cena je bila v 32. tednu pri 3,77 evra za kilogram, torej nekoliko nižje kot pri prejšnjem odčitku (3,83 evra).
Za kupca v Sloveniji je iz tega en trezen nauk: pogorel oljčnik ni izgubljen za eno letino, ampak za več let, zato je vsako leto svoja zgodba - tudi cenovno. Zato je pri olju vredno vedeti, kje točno je zraslo in iz katere letine je - napis na etiketi sam po sebi tega ne pove.
Italijanska policija razkrila veliko goljufijo s poreklom oljčnega olja8. avg. 2026
Italijanski inšpektorat za kakovost živil (ICQRF) je maja letos razkril rezultate operacije z imenom "Mamma Mia": zasegli so 351.600 litrov španskega in grškega oljčnega olja, ki se je s ponarejenimi potrdili o poreklu prodajalo kot dražje italijansko. V preiskavi pod vodstvom tožilstva v Traniju je sodelovalo več kot 90 preiskovalcev, ponarejene certifikate pa so izdajala slamnata podjetja v Apuliji in Kalabriji.
Goljufija ni naključje, ampak posledica velikih cenovnih razlik: italijansko olje se danes prodaja precej dražje od španskega, kar ustvarja močno skušnjavo za prelepljanje etiket. Dokler bo razlika v ceni tako velika, strokovnjaki opozarjajo, da se bodo takšne zgodbe ponavljale.
Za kupca je nauk preprost: napis na etiketi sam po sebi ni dokaz. Zanesljiva sta neodvisna kemijska analiza in preverljiv podatek, kje točno je olje zraslo in kdo ga je stisnil.
Cene oljčnega olja so od marca padle za približno petino31. jul. 2026
Cene oljčnega olja na evropskem trgu so vrh dosegle konec marca letos, ko je referenčni indeks znašal 443 evrov za 100 kilogramov. Od takrat vztrajno padajo: konec junija je bil indeks pri 380 evrih, sredi julija pa že v sredini 350 evrov. To je približno petina cene, izgubljena v treh mesecih.
Za padec sta odgovorna dva dejavnika, ki sta se srečala hkrati. Prvi je trgovinski: novi okvir med EU in ZDA je 1. julija uvedel enotno 15-odstotno carino in s tem zaprl okno, na katerega so kupci računali vso pomlad. Drugi je pridelava - španske oljke v pokrajini Jaén so junija kazale 70- do 75-odstotno obloženost, kar napoveduje bistveno boljšo letino kot lani.
Kaj to pomeni za slovenskega kupca? Manj, kot bi si mislili. Grško olje ne sledi španskemu navzdol samodejno, ker Grčija preprosto nima takšnih količin - grške cene se te dni gibljejo celo nad španskimi. Padec svetovnih cen je torej v prvi vrsti zgodba o velikih količinah cenejšega olja, ne o ceni olja iz manjših, skrbno vodenih nasadov.
Tunizija je prehitela Italijo kot druga največja pridelovalka na svetu29. jul. 2026
V prvi napovedi Mednarodnega sveta za oljčno olje za sezono 2026/27 je Tunizija s približno 345.000 tonami prehitela Italijo, ki naj bi pridelala okoli 315.000 ton. Prvo mesto ostaja Španiji z 1,55 milijona ton, tretje pa je s tem pripadlo Italiji.
To ni enkraten preobrat zaradi slabe italijanske letine. Tunizija je v zadnjem desetletju močno razširila nasade in posodobila stiskalnice, Italija pa se sooča z boleznimi oljk, staranjem nasadov in vse bolj nepredvidljivim vremenom. Italijanske cene so danes daleč najvišje na Sredozemlju - okoli 580 evrov za 100 kilogramov - prav zato, ker doma ni dovolj olja; italijanski polnilci ga zato uvažajo iz Španije, Grčije in Tunizije.
Za kupca je iz tega en praktičen nauk: država na etiketi ne pove nujno, kje je olje zraslo. Zato je pomembno, da pridelovalec navede konkretno pokrajino in letino ter to podpre z analizo.
Napoved pridelave oljčnega olja za sezono 2026/2727. jul. 2026
Mednarodni svet za oljčno olje (International Olive Council) je junija objavil prvo uradno napoved pridelave za sezono 2026/27. Španija ostaja daleč največja pridelovalka, saj naj bi po napovedi pridelala okoli 1,55 milijona ton oljčnega olja, sledijo ji Tunizija (približno 345.000 ton), Italija (315.000 ton), Maroko (245.000 ton), Grčija (240.000 ton), Turčija (178.000 ton) in Portugalska (172.000 ton).
Cvetenje oljk je v Italiji in Grčiji potekalo v spodobnih razmerah, medtem ko se vzhodni del Krete sooča s primanjkljajem padavin, prav tako pa so razmere v osrednji in južni Tuniziji še naprej suhe. Poleg tega so bili v tej sezoni zabeleženi dve vročinski valovi, ki bi lahko vplivala na letino.
Za nas kot manjšega, neposrednega pridelovalca je to predvsem opomnik, kako občutljiva je pridelava kakovostnega oljčnega olja na vremenske razmere - in zakaj je vsaka letina svoja zgodba.
Nova 15-odstotna carina EU-ZDA velja tudi za oljčno olje20. jul. 2026
Od 1. julija 2026 velja nov trgovinski okvir med EU in ZDA, ki uvaja enotno 15-odstotno carino na skoraj vse blago iz Evropske unije, ki ga uvozijo Združene države Amerike - vključno z oljčnim oljem. Za olivno olje to pomeni neto podražitev, saj je prejšnja ureditev v povprečju pomenila nekoliko nižjo dajatev.
Evropska komisija je Washingtonu že predala seznam izdelkov, za katere si prizadeva izpogajati izjeme pri teh 15-odstotnih carinah - med njimi so poleg oljčnega olja tudi sir rokfor in vino, torej izdelki, ki veljajo za simbol evropske kulinarične dediščine.
Za nas ta novica ni neposredno pomembna, saj Kali Oreksi olje uvaža znotraj Evropske unije (iz Grčije v Slovenijo) in ne izvaža v ZDA - a dobro ponazarja, kako hitro se lahko cene in trgovinski tokovi na globalnem trgu oljčnega olja spremenijo.
Vir: Euronews
Polifenoli v oljčnem olju - zakaj je sveže, hladno stisnjeno olje pomembno13. jul. 2026
Več novejših pregledov znanstvene literature v letu 2026 znova potrjuje, da so polifenoli - naravne antioksidativne snovi, ki jih najdemo predvsem v ekstra deviškem, hladno stiskanem oljčnem olju - eden ključnih razlogov za dobro poznane zdravstvene koristi mediteranske prehrane.
Raziskovalci polifenolom, med katerimi je najbolj proučevan hidroksitirozol, pripisujejo protivnetno in antioksidativno delovanje, kar naj bi po dosedanjih ugotovitvah pripomoglo k boljšemu delovanju srca in ožilja ter presnove maščob. Vsebnost polifenolov je običajno višja pri olju, ki je hladno stisnjeno kmalu po obiranju in ni dolgo skladiščeno.
To je tudi razlog, zakaj pri Kali Oreksi poudarjamo hladno stiskanje v manj kot 24 urah po obiranju - s tem ohranimo čim več teh dragocenih snovi v olju, preden se s časom, izpostavljenostjo zraku in svetlobi začnejo razgrajevati.
Vir: ScienceDirect