Oba izraza sta pravilna. Tako "oljčno olje" kot "olivno olje" najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in nobeden od njiju ni napaka. Razlika ni v kakovosti olja, ampak v tem, po kateri jezikovni poti je beseda prišla do nas in v katerem delu Slovenije jo je kdo slišal prvič.
Od kod razlika
Drevo se v slovenščini imenuje oljka, njegov plod pa oljka ali oliva. Iz prve besede je nastal pridevnik "oljčni", iz druge "olivni". Beseda oliva je k nam prišla po latinski poti (oliva), oljka pa je domača slovanska tvorjenka iz besede olje.
Zanimivo je, da se obe poti na koncu srečata. Latinska oliva izhaja iz grške elaía, ki pomeni oljko in olivo. Slovenska beseda olje pa je prišla prek stare visoke nemščine iz latinskega oleum, ta pa prav tako iz grškega élaion, olje. Oljka in oliva sta torej dve veji istega starega drevesa, le da je ena rasla skozi slovanska, druga skozi romanska usta. Ker imamo dva izraza za isti plod, imamo tudi dva izraza za olje iz njega. To ni nedoslednost, ampak posledica dveh jezikovnih poti do iste rastline.
Kaj pravita slovar in pravopis
Slovar slovenskega knjižnega jezika ima gesli oljčen in oliven, pri obeh z zgledom "oljčno olje" oziroma "olivno olje". Ima tudi gesli oljka in oliva. Slovenski pravopis nobene od oblik ne označuje kot napačno ali pogovorno. Kdor torej išče "pravilno" obliko, ima na voljo dve. Purist bo rekel, da je drevo oljka in mora biti olje oljčno; tudi to je v redu, samo druge oblike ne dela napačne.
Napačne so v resnici samo oblike, ki jih ni nikjer: "oljično olje" in "olivino olje" sta tipkarski oziroma slušni napaki, ki ju ljudje kar pogosto vtipkajo v iskalnik. Tudi "olivovo olje" ni slovensko. Pravilni sta samo obliki oljčno in olivno.
Kje se kateri uporablja
Oljčno olje prevladuje na Primorskem, kjer oljke dejansko rastejo, in v strokovni ter uradni rabi. Uporabljajo ga kmetijska stroka, oljarji, ocenjevalci in zakonodaja. V Slovenski Istri in Goriških brdih boste "olivno" slišali redko; tam je drevo oljka, nasad oljčnik, pridelovalec oljkar in olje oljčno. Zanimivo je, da je to kljub italijanski soseščini, kjer se olje imenuje olio d'oliva. Domača beseda za drevo je bila močnejša od sosedove.
Olivno olje je bolj razširjeno v pogovorni rabi po osrednji in vzhodni Sloveniji. Marsikdo, ki oljk ni videl rasti, pozna predvsem besedo oliva, ker jo vidi na kozarcu v trgovini in na pici, in iz nje izpelje ime olja. Tako govori tudi velik del medijev, kuharskih oddaj in receptov na spletu.
Zato ni presenetljivo, kaj kaže Google. Po podatkih iz našega Googlovega orodja za spletne strani ljudje v Sloveniji vtipkajo "olivno olje" nekoliko pogosteje kot "oljčno olje", in izrazi, ki jih spremljajo, so značilno nakupovalni: "olivno olje cena", "domače olivno olje", "olivno olje 5 l". "Oljčno olje" se pogosteje pojavlja skupaj s strokovnimi besedami: "ekstra deviško oljčno olje", "kislost", "certifikat". Ista tekočina, dve občinstvi.
Kaj piše na uradnih etiketah
Evropska zakonodaja in slovenski predpisi uporabljajo izraz oljčno olje. Uredba EU o tržnih standardih za oljčno olje v slovenskem prevodu pozna štiri kategorije, ki smejo v prodajo končnemu kupcu: ekstra deviško oljčno olje, deviško oljčno olje, oljčno olje, sestavljeno iz rafiniranih in deviških oljčnih olj, in olje iz oljčnih tropin. Nikjer ne piše "olivno".
Tudi edina slovenska zaščitena označba porekla za to olje se glasi "Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre", ne "olivno". Zato na uradnih oznakah kakovosti piše "ekstra deviško oljčno olje". Če na etiketi piše olivno, to ni napaka trgovca in ne pomeni slabšega olja. Pomeni le, da uradna terminologija pozna drugo obliko, kategorija olja pa mora biti na etiketi tako ali tako navedena z uradnim imenom.
Enako velja za pridevnike: "deviško" in "devičansko" srečaš oba, uradna oblika pa je deviško. In "ekstra deviško" je ena kategorija, ne stopnjevanje; olje je bodisi ekstra deviško bodisi deviško, "zelo ekstra deviško" ne obstaja.
Kratek slovarček
Oljka: drevo in tudi njegov plod.
Oliva: plod oljke; v pogovorni rabi tudi vloženi plod v kozarcu.
Oljčnik: nasad oljk. Pogovorno tudi oljčni nasad.
Oljkar: pridelovalec oljk in olja.
Oljarna: obrat, kjer se oljke stiskajo v olje.
Oljčno olje, olivno olje: isto olje, dve pravilni imeni.
Maslina: starejša beseda za oljko, ki jo najdemo še v Pleteršnikovem slovarju iz 19. stoletja; danes je to hrvaško ime za oljko (maslinovo ulje).
Zakaj pri nas uporabljamo oba
Ker želimo, da nas najde tisti, ki išče eno, in tisti, ki išče drugo. Nihče od njiju se ne moti. Če olivnemu olju praviš olivno olje, govoriš pravilno, in če mu praviš oljčno, prav tako. Na naših etiketah in v analizah je uradno ime, ekstra deviško oljčno olje, v pogovoru s kupci pa uporabljamo tisto besedo, ki jo uporabljajo oni.
Bolj kot ime šteje, kaj je v steklenici: sorta, čas od obiranja do stiskanja, kislost in način shranjevanja. O tem je več v člankih spodaj.
Zakaj ekstra deviško in hladno stiskano
Zakaj sorta oljke odloča o okusu olja